ZGODOVINA MOBILNE TELEFONIJE

prvi mobilni telefon Motorola DynaTAC 8000x

Prvo generacijo mobilnih telekomunikacij predstavlja analogni sistem NMT(Nordic Mobile Telephone), ki izhaja iz Skandinavije. K zgodnji uveljavitvi v Skandinaviji so največ pripomogla močna podjetja (Ericsson, Nokia). Kmalu za Skandinavci, pa so so omrežja mobilnih telekomunikacij vzpostavileše druge evropske države. Prvi sistemi so bili med seboj nezdružljivi, največ uspeha pa je doživel sistem NMT, ki se je iz skandinavskih držav (Norveška, Švedska, Danska in Finska) razširil po vsej Evropi, uporabljati pa so ga začele tudi nekatere države drugih celin. Analogni sistem se je tudi v Sloveniji močno uveljavil. Namenjen je bil uporabi znotraj Slovenije in na Hrvaškem. Posebnost tega sistema je področje frekvencnega delovanja, saj v primerjavi z drugimi ne deluje v frekvenčnem pasu 450 Mhz, temveč v frekvenčnem območju 410 Mhz. V Sloveniji so NMT sistem ukinili leta 2006.

Benefon Delta je bil najbolj razširjen NMT telefon v Sloveniji.

V združeni Evropi je ta problem postajal vedno večji, tako da se je kmalu začelo razmišljati o enotnem evropskem mobilnem omrežju, da bi uporabniki ne bili več omejeni le na državne meje. Leta 1982 je bil ustanovljen Group Special Mobile (GSM) z namenom, da bi razvil skupno Evropsko omrežje, ki bi bilo sposobno podpirati milijone uporabnikov. Bistveno za to skupno omrežje je bilo, da bi temeljilo na digitalni tehnologiji, ki bi omogočalo neprimerno hitrejši prenos podatkov. To je bilo nujno potrebno, saj je že kmalu postalo jasno, da se bo do začetka 90-tih analogni sistem zrušil pod pritiskom povpraševanja. Vendar je bilo potrebno digitalni sistem, ki je predstavljal na začetku le vizijo, še razviti in testirati. GSM skupina se je v svojem začetnem delovanju srečala z vrsto problemov. Glavni je bil, kako prepričati mobilne operaterje, da začnejo postavljati digitalno omrežje, ki še ni bilo nikoli preizkušeno in za katerega bi bilo potrebnih veliko finančnih sredstev. Koristi digitalnega omrežja bi se po tem takem pojavile šele čez nekaj let. Drugi tvečji problem je bil, kako prepričati glavne izdelovalce mobilnih aparatov Nokia, Ericsson in Siemens, da začnejo razvijati mobilne telefone, ki bi delovali v digitalnem sistemu in da bi zagotovili zadostno ponudbo aparatov. Vizija je kljub temu vse bolj postajala realnost, še posebno, ko je leta 1987 petnajst držav podpisalo pogodbo, da bodo do začetka julija 1991 postavile digitalno omrežje, ki bi pokrilo vsa večja mesta in tudi glavne povezave med njimi. Po uvedbi skupnega evropskega digitalnega omrežja, ki je delovalo na skupni frekvenci 1800 MHz, je začelo število uporabnikov naraščati na potenco, tako da je leta 1993 preseglo milijon naročnikov.